Tako kot vsako leto, smo se tudi letos, pred prvomajskimi prazniki, odpravili na jug v Paklenico. Vreme nam tokrat ni bilo najbolj naklonjeno, a smo vseeno preplezali številne smeri...

Od petka, 10.4. do nedelje, 12.4. smo izvedli spomladanski tabor na primorskem. Plezali smo v Ospu, Črnem Kalu, Vipavi in Sistiani (ITA). Več pa v slikah:

V soboto, 7.3.2015 smo se zgodaj zjutraj odpravili proti Avstriji plezat slapove. Načrt za v soboto je bil zapeljati se mimo Lienza skozi Felbertauerntunnel na salzburško stran, kjer smo imeli informacije, da so slapovi še dobro narejeni. Načrt za nedeljo ni bil fiksen, namen je bil pa Heiligenblut. Ob prihodu iz tunela nas je pričakala prava zima in kar veliko novega snega. Ker sta pred nami dva zgazila pot do slapov Nordportalfalle smo najprej šli za njima do levega slapa. Kljub gazi se je mestoma vdiralo do riti. PeRo odloči, da bova prvo plezala levega,  zato lahko Gašper zgazi še naprej do desnega. Po preplezanih slapovih gremo nazaj do tunela splezat še Odalmfalle na drugi strani. Načrt hitro pade v vodo, ker še nobeden ni zgazil poti do njih, nam pa se tudi ni dalo. Ob vračanju proti Lienzu si ogledamo še slapove na južni strani tunela, ki so se nam zjutraj zdeli še narejeni vendar se izkaže, da že preveč teče pod in po njih. Vmes odpade tudi Heiligenblut; »trojk pa že ne bomo plezali«. Zato zavijemo proti Italiji in si od daleč ogledamo še dva slapa, ki izgledata narejena. V tretjem poizkusu najdemo v Sillianu prenočišče in se zvečer ob debati zmenimo, da gremo zjutraj prvo splezat Sunntaplotz, ki je tik ob cesti, potem pa pogledat v Pragsertal, kjer sva plezala z Jagrom na začetku sezone. Ko preplezamo slap, pridejo pod njega štirje italijani in pravijo, da sta malo naprej ob cesti tudi narejena dva. Pa gremo pogledat. Tista dva opazimo, vendar našo pozornost pritegne povezana sveča, ki pada čez jamo v Hohlensteintalu, v kateri so težke M smeri. Ko pridemo do nje, manjšina odloči, da je preveč tvegano in se vrnemo do avta. Ker nisem najbolj navdušen, da se peljemo nazaj do Pragsertala, se odločimo peljat proti domu in pogledat če so narejeni slapovi ob cesti v Val d’Ansiei ali Sappadi. Prvi niso narejeni, v Sappadi pa še avto dobro ne ustavim, ko je PeRo že zunaj; »to gremo!« Dileme ni, sledi še zanimiv dostop po napeti jeklenici čez reko in kar hitro splezamo oba. Ko končamo gremo pogledat še slap Carpe diem v Val Visdende. Narejen je, ampak je ura že 18h, zato ga pustimo za naslednjič. Zvečer, nekaj čez 22h pridemo po narejenih skoraj 900 km nazaj v Celje in v Bazi naredimo analizo. Road trip je uspel, imeli smo se fajn, splezali smo 5 slapov in si jih nagledali še za nekaj naslednjih sezon...

Matej Arl