| Komentar | Po celotedenskemu trepetanju, če bo vreme zdržalo, se navsezgodaj zjutraj odpeljeva čez Predel do Kluž, kjer ob 6:50 štartava. Vzpon je kar strm, ko prideva do kote 1313 ("drajcen-drajcen"), kjer se odpre razgled na bovško kotlino in je vrh videti na dosegu roke, pa naju čaka še 3 ure grizenja v breg. Na vršnem grebenu se odpre pogled na žleb, skozi katerega poteka pristop iz Bovca in je še kar konkretno zalit s snegom. Sledi spopad s 5 metrskim skalnim skokom, ki smo ga v preteklosti večkrat preplezali direkt, vendar se ga da elegantno obiti po levi strani. Razen posameznih manjših snežišč do vrha ni večjih težav. Vrh je še kar konkretno pod snegom, veličastne razglede pa hitro zakrijejo oblaki, ki ovijejo vrh, tako da si neke dolge uživancije ne moreva privoščiti. Ker nimava popolne zimske opreme, se ne odločiva za sestop po žlebu v Bovec in za krožno turo, ampak sestopiva po poti vzpona. Med sestopom občudujeva jato beloglavih jastrebov, ki jadrajo nad nama, da pa sestop ni preveč dolgočasen, pa poskrbi kanonada kamenja iz stene nad potjo, ki se ji za las izogneva. Ob 15:10 sva v Klužah, celotno turo nekoliko pokvari avtomobilski akumulator, ki se je odločil crkniti ravno na koncu ture. Za vse skupaj porabiva 8 ur in 20 minut in znese slabih 1700 m vzpona in sestopa. Boleče golenske mišice v naslednjih dneh dajo vedeti, da je še nekaj rezerve za pridobivanje kondicije za poletne vzpone. |
Planinsko društvo Grmada Celje
Slovenija
