V sobotnem deževnem jutru (10.10.2009) se nas je na železniški postaji zbralo 21 mladih, pogumnih planincev, dva vodnika in tri učiteljice. Z vlakom smo krenili proti Šentjurju. Čudežno je dež prenehal in iz vlaka smo stopili v prečudovit, očiščen dan. Pot nas je vodila po hribčkih in dolinah proti Resevni, kjer smo se odpočili, pomalicali in nabrali kostanj za kostanjev piknik. Nadaljevali smo do Vrunčevega doma na Svetini in po dobrih šestih urah prispeli do Pečovniške koče. Tam smo se najedli gobjega golaža in se posladkali s pečenim kostanjem.

Metka Irgolič, vodja planinskega krožka

Izleta smo se lotili kljub megleni vremenski napovedi. Še vedno se držimo tistega reka: "Komur v srcu sije sonce ga slabo vreme ne moti":-) In res; popoldan nas je namesto dežja pozdravilo sonce.

Kot je že v navadi, smo se tudi tokrat razdelili v dve skupini. Ena skupina se je skozi Turski žleb podala proti Koroški Rinki (najbolj pridni so osvojili še Tursko goro in Kranjsko Rinko), druga skupina pa se je preko Savinjskega sedla odpravila na Kranjsko kočo na Ledinah. Zopet pa smo se dobili na Okrešlju.

Izleta smo se lotili kljub megleni vremenski napovedi. Še vedno se držimo tistega reka: "Komur v srcu sije sonce ga slabo vreme ne moti":-) In res; popoldan nas je namesto dežja pozdravilo sonce.

Kot je že v navadi, smo se tudi tokrat razdelili v dve skupini. Ena skupina se je skozi Turski žleb podala proti Koroški Rinki (najbolj pridni so osvojili še Tursko goro in Kranjsko Rinko), druga skupina pa se je preko Savinjskega sedla odpravila na Kranjsko kočo na Ledinah. Zopet pa smo se dobili na Okrešlju.

Katy

Tomo in Brane sta plezala v Klemenči peči in ponovila smer, ki je med plezalci zelo poznana.

Čestitamo !