Nekaj podobnega kot uvod

NEKAJ PODOBNEGA KOT UVOD

Te pesmi sem napisal z ljubeznijo
do mojih planinskih planinskih prijateljev
s katerimi si delim stopinje po gorskih poteh.

Vsak izmed njih daje poseben pečat
v planinskem društvu Grmada pri Celju,
tudi zaradi njih rad hodim v hribe
in se vedno znova rad vračam
v njihovo prijetno družbo.

Ob izteku 2007. in v prihajajočem 2008.
se mi je zdelo, da bi bilo prav,
da jim vsem rečem,
da jih imam rad,
pa tudi kako jih vidim skozi svoje oči.

Vsi so edinstveni in neponovljivi,
Taki naj še naprej ostanejo!

PA SREČNO V LETU 2008

    IZTOK

TA GLAVNI

Šinko stara kljuka
v hribe hodit ni mu muka
um njegov nas vodi
kod vse naj se hodi.

Čez doline v planine
že zagrizemo v strmine
vedno znova nas svari
pazi kod zdaj hodiš ti.

Da pa vse ni samo delo
mora biti tud veselo.
Ko po delu obsedi
se s prijatli veseli.

Še na dolga leta
zdaj mu vsi želimo
kupico na zdravje
njegovo brž izpijmo!

KREGAR – LEGENDA

Kaj bi rekel? Bom kar kratek.
Mnogo let že ima dec.
Tol’ko je že cest pretekel,
da obšel bi celi svet.

Nas pokara, nas pohvali,
včasih pamet nam soli.
Da drugače blo je včasih,
ko smo mladi bili mi.

Mnogo je življenja skusil,
mnogo je že pretrpel,
a do zdaj ga čas ni uničil,
obraz njegov je še vesel.

Vedno dobro voljo trosi,
vedno je ta pravi dec,
stalno le copate nosi
pot za njega res je hec.

Korenine čvrste, grča prava
poklonila mu je v dar narava.
Bog te živi, da bi zdrav atlet
Še živel premnogo let.

ZALJUBLJENCA

Robi in pa Barbara
rada se imata
vendar kot da nič ni blo
tega ne priznata.

Šepne Robi Barbi na uho
»kak lepo mi snoč je blo«
Barbi pa ga milo gleda,
pravi le »seveda«.

Pa kaj le briga vse to nas
ljubezen je zaresen špas.
Se v postl mal obrneš naokrog
in že je tu kup otrok.

AGI – ŠTRUDL BLUES

Agi mesi štrudl,
mogoče bo potica.
Kisla smetana pa v curkih
že v skledo šprica.

Pa ga gnete, valja
in ob desko stiska,
zraven pa od sreče
srčece ji vriska.

Pečka je že vroča
masa je narjena.
Treba štrudl not bo dat,
pol’ ga le še opazvat.

Sreča je največja,
ko je štrudl v pečki.
Da pa sreča gre skoz vamp
to ve vsak že kramp.

O delu izpod njenih rok
dober glas gre vse naokrog.
Tam kjer kuhar je priznan
je praznik vsaki dan.

VELENJSKI PRIF-TREGER

Oj fakinski ti falot
vsak dan hodiš vsepovsod.
Poštar res si ti tapravi
s čepico na skuštrani glavi.

Ko z motorjem prideš v vas
psi zalajajo na glas.
Ženske k tebi že hitijo
vroča srca se jim že cedijo.

Če bo takšen tud tvoj sin,
ki nardil ga je Fakin
bod’ ponosen na svoj rod
poštarjev dovolj bo tod.

Žena mu je v oporo
kot je kol mladiki mladi
ljubita se še naprej
tudi mi vas mamo radi.

COKI

Coki ma pa penzl
čist na dnu rukzaka
zarad’njega ga časti
ženska že prav vsaka.

On se jih ne brani
n gleda jih postrani
stisne k dečvi se prav rad
ji lupčka da za vrat.

Zatorej poslušajte vi,
ki zavist vas zeleni
cviček, ženske in pa smeh
to edini njegov so greh.

Bodi mu odpuščeno.

T’ PRJAZNA DVA

Visok je kot gora
glavo ma v oblakih
res je pravi dedec,
da je malo takih.

Dada mu je v pomoč,
kadar pade temna noč.
Pridi v postlo, me pogrej
da imaš me rad, povej!

Kar se mora, ni težko
nočka hitro mine
glej, še dolga leta bom
ohranil te spomine.

Kadar se imata dva,
prav zaresno rada
pozna se to jim na očeh
vesel je njun nasmeh.

V & R  FOR EVER

Vera in pa Roman
poglavje sta za sebe
vedno dobre volje sta
osrečita še tebe.

Vera pravi:
»Kod si hodil, kje si bil,
vse mi boš odgovoril,
da ne boš tacal po hiš
zunaj čevlje si obriš.«

Roman pa pravi:
»Dost mam tega
da bi samo delal
tjale grem za peč sedet,
malo hrbet si ogret.«

Oba sta nam za vzgled,
kak se je treba razumet
srci jima bijeta
drug za drugega.

M & D FROM EVER TO EVER

Mišo in pa Darja
za mizo tam sedita
v mislih že po strmih
hribih se podita.

Bolj kot je visoka
strma, spolzka gora
Darja to nam zatrdi
ženska nanjo mora.

Mišo pravi, vsaki klin
da svojo luknjo najde.
Mal še po markacijah poglej,
tvoja pot ne zajde.

Nismo jima favšni,
da se rada imata
kak do tega pride se,
pa nam ne izdata.

Veseli smo, da skupaj
večkrat vsi smo zbrani
želimo jima sreče
vsaj tri polne vreče.

NeZNANI PLANINEC – LJUBITELJ SOČNIH KLOBASIC IN SLASTNEGA VINČECA

Vampi in klobasice
to je moj vesjele
tudi pečeničica
in pa kislo zele.

Brž ko k mizi vsedem se,
že sem strašno lačen,
mene grozno veseli
trebuh le natlačen.

Ko grem kam jaz na izlet
al ko kam se peljem,
sendvič mi najboljši je,
ko ga z zobmi meljem.

Da poplaknit treba je
z vincem vso to hrano.
Ne bom pravil zopet vam,
ker že vsem je znano.

Vsedem tud se h keri rad
pa ji na uho povem.
Če te med nogam srbi,
rešim lahko tvoj problem.

Prav na koncu vam priznam,
da življenje rad imam.
Ker imam zares se rad,
ostal bom v srcu večno mlad.

METI – CVETI

Meti, Cveti, dve cvetlici,
vsaka nosi v srcu med.
Smo veseli vsi planinci,
da prišli že k nam sta spet.

Sonce sije bolj rumeno,
trava se bolj zeleni,
v očkah njunih je veselje,
smeh nas njun razveseli.

Še ko padajo snežinke
in ko zunaj bije mraz,
lepše ni nikjer planinke,
od cvetlic je teh pri nas.

Rad bi utrgal njuno cvetje,
rad okusil bi njun vonj.
Vendar čuvam jaz naravo,
v srcu nosim svoj bonton.

Za na konec bi pripomnil,
roža tista le dehti,
ki pustiš jo zdravo rasti,
vtrgana se posuši.

OSVOJEVALCU STREH

Na vseh sem že strehah
bil tega sveta.
A eno vam pravim,
najlepš’ je doma.

Če mogel bi
ker rad mam naravo,
po strehah sadil bi
zeleno le travo.

Cvetlice v vrstah
namesto obrob bi posadil.
In hrast bi tam rastel,
kjer prej dimnik je kadil.

Celo bi zemljo objeti želel
pa jo za sebe ne bi imel
razdelil za vas bi to moje darilo
spočijte si srca, naj bo vam zdravilo.

V družini je moč
v potomcih je up
najlepš pa takrat je,
ko pijemo skup.

ŠKARJICAM V SPOMIN

Striže, brije in se zvija
le od kod ji energija,
glavo suče ti kot žogo,
to je njen življenjski logo.

Hočeš prečko, bi pramenček?
V očkah sije ji plamenček.
Glas, kot sveža je izvirska voda,
pri njej se stalno spremlja lasov moda.

Plešcu zna nar’iti trajno,
dolgolasca pa ostriže običajno.
S fenom ti prepiha glavo
delo njenih rok je pravo.

Miran vse to gleda in si misli
fantje bojte se pregrešnih misli.
Prazne vaše so neumne fantazije,
Zina je le moja! Na to se pije.

ZELENI GAMS

Zelene so hoste
po njih pelje pot,
po poti pa hodi
en mladi gospod.

Se v drevje ozira
in misli si zbira,
kaj vse je še treba,
da dosti bo vsega.

Posadil bo drevje
in rožice vmes.
Ko park bo nastal,
lepo bo zares.

Želimo njegove, da sanje
bi kmalu postale dejanje,
v senci njegovih zelenih dreves
tud’ mi postali bomo lastniki nebes.

Miha naš mladi,
je gorništva up.
Gozdar bo postal,
če šel mu bo uk.

To mu želimo,
po tem hrepenimo.
Vzpodbujajmo ga,
da le ne neha.

JAZ

Pisec tetih je vrstic
po naravi čuden stric.
Sam sem, nimam nič dekleta
še malo, pa bo že pol leta.

Vsakega se veselim
vsakega močno častim.
A na koncu, pamet zdrava
mi odloči, kje je zame potka prava.

V mnogih sem stvareh doma,
a le eno mi veselje da.
Močno k sebi jo tišim,
s sapo njeno jaz živim.

Se dobrikam ji, jo zapeljujem
močno stiskam, pol spet raztegujem.
Zguban res je njen obraz,
a mi všeč je vsak njen glas.
Harmonikin mi meh, izvabi glasen smeh.

Da pa nisem ko kak hlod,
poskrbel sem tud za mladi rod.
Kaj bi fantje brez deklet počeli?
Sami bi počas’ na svet veneli.

Moje želje so ob novem letu,
fant se stisne naj k dekletu.
Vam in sebi pa še košček sreče,
naj življenje na v miru teče.

Vse najboljše v novem 2008.

Hvala ker smo prijatelji!