Planinski tabor za najmlajše planince OŠ Ljubečna - Grmada 2006

Letošnji prvi julijski teden, ko so se zaslužene poletne počitnice za šolarje šele dobro začele, so se najmlajši planinci planinskega krožka Osnovne šole Ljubečna, podali na štiridnevno odkrivanje skrivnosti in radosti planinskega načina življenja v planinskem taboru, v naročju Grmade nad Celjem. Že prvi dan so v jutranjih urah, skupaj s spremljevalci, zagrizli v kolena in na sledi planinskim markacijam po razgibani poti čez Suhi potok, prišli do Pečovniške koče na Grmadi, na nadmorski višini 620 metrov, ki je postala za nekaj dni njihov, sicer planinski, a zato nič manj udoben, drugi dom. Po zasluženi malici je sledila namestitev in ogled prijetne okolice, v popoldanskih urah pa pohod na razgledno Grmado, ki je zahteval previdnejše korake, na višini 718 metrov pa zaslužen počitek in čudovite razglede. Vsakdo je pri sebi ohranil svojo skrito željo, ki si jo je zaželel ob zvonjenju na zvon. Po povratku so se najmlajši planinci, nekateri izmed njih tudi prvič, preizkusili v postavljanju šotorov, pri čemer so neznansko uživali. Po večerji je sledila risanka in potrebno je bilo napolniti baterije za naslednji planinski dan. Zjutraj so se najmlajši planinci, ki so se preko celega šolskega leta udejstvovali v dejavnostih planinskega krožka, pripravili na celodnevni pohod; ta je, z vmesnimi razgledi proti Bavču in Srebotniku, potekal najprej do Alminega doma na Svetini, kjer so se udeleženci tabora lahko igrali v planinskih igrah; preko 834 metrov visokega Tolstega vrha je sledil povratek s previdnim sestopom po smučišču Celjska koča. V poznih popoldanskih urah so planinci, kot plezalci začetniki, preizkusili umetno plezalno steno na kozolcu Čebelica, in prav vsi so se pogumno podali na pot osvajanja začetnih plezalnih veščin. V planinske dnevnike so strnili vtise celotnega dne. Četrtkov dan v taboru je minil v znamenju raznovrstnih planinskih delavnic. Ob izdelovanju planinskih čevljev iz umetne mase, risanju v planinski dnevnik, izdelovanju panskih končnic, ponovnem plezanju po steni, je bilo, po mnenju večine, najbolj atraktivno spuščanje po vrvi, po in nad travnatim pobočjem, izpod bivaka Bavč. To pobočje je bilo v drugih dneh prizorišče iskanja najlepše in največje kobilice in drugih malih živalic. Večer je popestril obisk lovca in nočni pohod s svetilkami do Lovskega doma. Zadnji planinski dan je bil namenjen igri na igralih, pripravljanju prtljage in izmenjavi vtisov o zanimivih dogodivščinah preteklih dni, med katerimi tudi ni manjkalo petja planinskih pesmi, plesa in zabavnih iger ter najboljših planinskih obrokov, ki so jih pripravili gostitelji. Ob koncu, s soncem obsijanih dni planinskega tabora, je napočil čas za planinski krst in planinsko slovo do naslednjega leta.

Petra Gregorc