Zimske razmere v gorah in nekaj koristnega o zimi

Splošno o zimskih razmerah v visokogorju

Gorski svet je v zimskem času izredno lep, a ta lepota je lahko nevarna. Pozimi so dnevi krajši, planinske postojanke v visokogorju so razen izjem zaprte in marsikje grozijo snežni plazovi.

Preden se odpravite v gorski svet v zimskih razmerah, poskrbite za sledeče:

Preden sploh pomislite na hojo v visokogorje pozimi

Najprej se v planinski šoli podučite o vsem, kar potrebujete za takšno planinarjenje. Naše društvo vsako zimo organizira takšno šolo in pridobljene informacije ter veščine so resnično dragocene. Zatem pomnite, da se pozimi NIKOLI, resnično NIKOLI sami ne podajajte v gore. Vedno bodite v skupini. Pred turo se prepričajte, da ne grozijo plazovi.

Nabavite zimsko varnostno opremo

Nikakor brez cepina, derez, plazovne žolne in čelade ter kompleta za samovarovanje na zavarovanih poteh ne smete na pot. Nujno morate to opremo znati uporabljati. NIKOLI si ne dovolite, da se morebiti ne znate ustaviti ob zdrsu, niti NIKOLI tega ne trenirajte tam, kjer lahko zdrsnete v nepovrat.

Nujno potrebujete ustrezna topla namenska oblačila

Brez termo oblačil nikamor na pot. Gotovo vam je znan smrtonosni učinek vetra pri temeraturah globoko pod ničlo. Z vami morajo na pot vrhunski termovelurji, vetrovke, nogavice in podnogavice za nizke temperature, kvalitetni čevlji, namenjeni zimskim razmeram, spalna vreča za temperature do - 25°C, bivak vreča, topla kapa, podkapa in še mnogo tega... Pozimi v vetrovnem vremenu bliskovito naraste nevarnost ozeblin. Na Kredarici ni redkost, da veter piha z 50 km/h, a izmerjena temperatura je -25°C. Ohlajevalni učinek teh razmer je -55°C, kar gole prste naredi zrele za amputacijo že po okoli pet minutah!

Vsaj eden v skupini naj ima snežno lopato

Brez snežne lopate naj se skupina ne podaja na pot. Mnogim je že rešila življenje.

Bodite odlično telesno pripravljeni

Hoja v snegu zahteva večje napore, kot vandranje v letni sezoni. Nadalje je dan pol krajši, na poti so koče največkrat zaprte in vsaka pot zahteva vsaj tretjino več časa, kot v letnih razmerah (ako dodate pol časa, ne boste grešili). Ne smem pozabiti omeniti, da je tudi nahrbtnik bistveno težji, saj potrebujete več opreme. Zategadelj bodite polni kondicije, katere pozimi skoraj nikoli ni dovolj.

Plazovi

O snežnih plazovih vas bodo podučili v planinski šoli ali si o tem preberite ustrezno literaturo. Tukaj samo na splošno. na nastanek plazov vplivajo sledeči dejavniki:

Sneženje

Novozapadli sneg bistveno poveča nevarnost plazenja. Vsak dodatni centimeter pridoda svoje k povečanju nevarnosti. Pri manjši količini snega je samo delno povečana nevarnost, a pri obilnih padavinah, recimo preko 50 cm novega snega gre za splošno in nevarno povečanje plazov. Skratka, pri vsakih snežnih padavinah iznad 15 do 20 cm novozapadlega snega ostanite doma!

Površina tal

Do gozdne meje v gozdu ni posebne nevarnosti. Tudi skalnata pobočja so varna, doklej skale štrlijo iz snežne odeje, a ko jih prekrije, postane hitro nevarno. Posebno nesprijet in nepredelan sneg je nevaren. Pobočja z grmičevjem, predvsem ruševjem so varna, a samo do trenutka, ko zelenjavo prekrije snežna odeja. kakor hitro je snega več, postanejo takšna pobočja smrtonosno leglo plazov. Travnata pobočja z redko višjo vegetacijo so nevarna.

Nagib pobočja

Na ne preveč strmih pobočjih (recimo do 25 do 30°), plazovi niso tako pogosti. Med 30 in 45° naklona je največja nevarnost plazenja. Pri strmejših pobočjih pa sneg sam zdrsne in se nevarnost ponovno zmanjša.

Lega pobočja

Seveda niso vse stopinje, temveč je pomembna lega. Na južnih pobočjih se sneg vsled delovanja sonca hitreje predela, a ko postane topleje, se tudi hitreje zrahlja in premoči. Na osojnih pobočjih je preobrazba vsled odsotnosti sončne toplote daljša, a se pri tolpejšem soncu ne zrahlja tako hitro.

Temperature zraka

Poleg sonca na nevarnost vplivajo temperature. Nižja, kot je temperatura, dlje časa novozapadli sneg potrebuje za predelavo. Pri 0°C ta predelava traja nekaj ur, a pri recimo -20°C ali manj to traja nekaj tednov. A se nevarnost hitro poveča, ako je temperatura snega 0°C in so zunanje temperature višje (spomladi).

Oblika zemljišča

Največjo nevarnost predstavljajo grape, žlebovi, skratka vse konfiguracije, ki delujejo kot tobogani. Varni so grebeni in slemena.

Veter

Tudi smer in moč vetra vpliva na plazenje. Posebno na zavetrni strani je nevarno, ker se delajo snežni zameti, ki imajo silno nestabilno strukturo.

Za določitev plazovne nevarnosti meteorološka služba na osnovi sondiranja podaja oceno nevarnosti. Pred odhodom nujno dobite ta podatek. Spremljajte vreme nekaj dni pred odhodom na pot. Obstaja petstopenjska lestvica nevarnosti:

• 1. in 2. stopnja: zmerna nevarnost - sorazmerno varno za hojo po plazovno neizpostavljenih poteh
• 3. stopnja - povečana nevarnost - na meji varnega pohodništva. Držite se samo plazovno varnih pobočij
• 4. in 5. stopnja - velika nevarnost plazenja - v takšnih razmerah ostanite doma ali si izberite varne cilje

Ohlajevalni učinek vetra

Veter je silno nevaren, ako je močnejši in so temperature že same po sebi nizke. Pred potjo vedno preverite, kaj se dogaja z vetrom. Spodnja tabela vam razodeva ohlajevalni učinek vetra:

Legenda in pomen za človeka v danih okoliščinah:

Kaj to v praksi pomeni?

Zimske razmere so neprimerno zahtevnejše in zahtevajo resnično izurjenega in kondicijsko dobro pripravljenega planinca(-ko). Veščin, potrebnih za zimsko visokogorje se naučite na varnem v okviru planinske šole. Ne igrajte junaka in se ne izpostavljajte. Bolje je ostati doma, kot tvegati.

Tudi sredogorje ni nedolžno

Sredogorje v zimskih razmerah takisto pokaže zobe. Na malce strmejših poteh ob zaledenelosti vsekakor upoštevajte vse, kar velja za viskogorje. Za običajne, klasično lahke poti naj gredo z vami manjše 4 ali 6 - zobe dereze. Čevlji za zimsko hojo morajo biti dovolj kvalitetni. Ne si dovoliti hoditi v nzkih čevljih ali kakšnih skrpucalih! Takisto bodite odeti v kvalitetna zimska oblačila. ne pozabite na baterijo! Tema vas bo še prerada hitro ujala v svoj črni objem.