V soboto, 12. in nedeljo, 13.4.2014 smo uspešno izvedli plezalni tabor na primorskem.
Prvi dan nas je 5 plezalo v veliki Osapski steni in Babni, 2 v Črnem Kalu in 2 v Glinščici. Sredi dneva nas je osvežil rahel dež, ki nam je sicer grozil že skozi cel dan. Sončka nismo bili deležni, tako da nam v smereh ni bilo prevroče. V steni Babne smo vztrajali vse do mraka, predvsem zaradi mobitela, ki je našemu članu (uganite komu?) pri abzajlu padel v globino in ga seveda nismo več našli. Pri sestopu smo se oglasili pri legendi Elici, ki nam je postregla z domačim refoškom in zanimivimi prigodami. Večer smo zaključili na terasi kampa Vovk ob pijači, jedači in zvokih kitare izpod Tomotovih prstov.
Drugi dan se nas je 9 odpravilo preko meje v Glinščico. S parkirišča smo se z nabitimi rukzaki odpravili peš proti zastavljenim smerem, ki so nam predvsem z vrha postregle s čudovitimi razgledi. Ob plezanju smo tako še dodobra spoznali zanimivosti in naravne lepote doline reke Glinščice, podrobnosti pa v slikah...
PeRo
Tabor Zelenica smo v lepem vremenu uspešno izvedli. V soboto nas je bilo 9 in v nedeljo 6, plezali in smučali smo v Begunjščici in B. Vrtači. Ob dobri večerji in družbi smo preživeli tudi prijeten večer na koči. Kako je bilo pa v slikah.
Matej Arl
V soboto zjutraj se nas je pet nadebudnih tečajnikov s Fotom in Gašperjem na čelu, odpravilo pod Raduho, da bi pridobili praktične veščine s področja bivakiranja. V bližini koče na Loki smo preiskali teren in določili kje si bomo zgradili prenočišča. Razdeljeni v dve skupini, smo pričeli z gradnjo iglujev. Druga skupina se je gradnje lotila tako velikopotezno, da je potrebovala celo svoj snego kop, da si je zagotovila dovolj gradbenega materiala. Bili smo pravi gradbinci, vsak eskim bi bil ponosen na nas :). Do teme so bili naši igluji postavljeni, postelje postlane, mi pa prijetno utrujeni. Ob novici o novih medaljah z OI smo z nasmeški (eni bolj, drugi manj uspešno) zaspali. Naslednje jutro smo ugotovili, da je bil iglu prve skupine najverjetneje samo muha enodnevnica, saj se je čez noč streha že dodobra pogreznila in najverjetneje ni zdržala naslednje noči. A svojemu namenu je služil. Drugi iglu je bil malce bolj resen in bo zato najbrž kljuboval vremenu še kar nekaj časa.
Vreme nam je služilo, zeblo nas ni preveč, imeli smo sonček, imeli smo se super in veliko smo se naučili. Tistim ki niso šli zraven pa je lahko zelo žal :).
Vida
VTISI NEKATERIH VRLIH TEČAJNIKOV:
Tomaž Kerec
Po težkem pričakovanju sem končno doživel bivakiranje. Romantično pričakovanje mirnega spanca v igluju v naravi mi je hitro odvzel hlad,kar je bila posledica ultra lahke opreme ( ki jo je predavatelj odsvetoval ).Kljub slabemu spancu mi je bila izkušnja zelo všeč in mi bo ostala v dobrem spominu.
Davor Čadej
Zanimiva, predvsem pa koristna izkušnja bivakiranja, hvala Fototu in Gašperju da sta potrpela z nami.
Janez Bitenc
Super družba, obilo smeha in odlična nova izkušnja. Hvala Fotu za njegov čas in deljenje izkušenj.
Damir Škrinjar
Bivakiranje je bila izkušnja, ki jo Mastercard resnično ne pokrije. Izdelava je sicer trajala cel popoldan (slabo predelan sneg), vendar smo si naredili takšne "hotele", ki bodo stali še nekaj časa (upam). Moja slabost, je ta, da nimam dobre spalne vreče, zato sem se ponoči zbujal, kar nekajkrat. Pohvala gre vsem, za odlično timsko delo in zahvala Fotu, ki nas je naučil poleg izdelovanja bivakov še marsikaj zraven. Odlična izkušnja, ki je ne bom pozabil celo življenje.
Argentina, prostrana dežela tisočerih obrazov. Bariloche, čudovito mesto v Patagoniji med gorami in jezeri. Cerro Tronador- Gora grmenja, Gora, ki te očara, gora, ki je lepa, velika, dominantna, in včasih tudi nedostopna. Vrha sicer ni bilo, je pa nekaj fotk vrednih objave
Tomo
Preživeli smo prijeten dan na Krasu.
Več fotografij na Facebook
Povzpeli smo se iz Žekovca (500 m),do Mozirske koče na Golteh (1356 m) ...
Nekaj tednov nazaj smo bili priča otvoritvi naše male plezalne stene-bolderce, po našem žargonu. Seveda smo vsi komaj čakali tisti dan, ko bomo lahko končno prijeli za oprimke ter navijali svoje goreče podlahti in kljubovali zakonu gravitacije. Steno smo zgradili s skupnimi močmi in nam je kot spomenik našega medsebojnega prijateljstva, brez katerega v alpinizmu hvala bogu ne gre. Da ne govorimo o naši fizični pripravljenosti, ki zavoljo stene krepko raste in bo na njen račun v tem letu zagotovo dosežen marsikateri cilj naših članov. Kako je potekala gradnja, pa bodo najbolj nazorno znale povedati slike.
Hvala vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali pri postavitvi stene!
Na lep zimsko idilični vikend nam je celo uspelo izvesti Zimski tabor AŠ na Grohotu pod Raduho. Foto, Jager, Katja, Grega in jaz smo si razdelili delo in dodobra zaposlili naših devet tečajnikov. Malo nam je sicer nagajalo aprilsko vreme, a se nekako nismo dali motiti in smo stvar speljali do konca. Zdaj znajo naši tečajniki že dodobra razkopavati po snegu, pa naj bo to ob izdelavi sidrišča, gobe, ali ob iskanju žolne. Da ne govorimo o njihovih cepinsko- dereznih spretnostih. Po končanem tečaju smo opravili tudi nekaj vzponov v grapah bližnjega Laneža in opravili pristop na Raduho.
Skratka, akcija uspela- Bravo pjebi!!
Tomo
© 2024 Planinsko društvo Grmada Celje. Vse pravice pridržane.
Gostujemo na mojstreznik.si | Izdelava: ivanek.net