V spomin slapovom, ki se počasi že podirajo.

Letos so razmere bile res ta prave. Samo januarja smo v slapovih uradno preplezali 353 smeri; pa verjetno še kakšnega, ki ni vpisan.

Prejšni vikend smo izvedli plezalni tabor v Kamniški Bistrici ter se zvečer udeležili še podelitve diplom PeRotu in Mateji. Glede na ne najboljšo vremensko napoved smo se samo štirje podali plezat v Staničev vrh in sploh ni bilo tako slabo (samo tri od štirih je zeblo). Zvečer pa se nam je na podelitvi pridružila še Jasna. 

Matej 

Glede na čudovito napoved vremena se je že v naprej vedelo, da bo plezanje prava poslastica v stenah nad Jamo. Tako smo se nekateri že v petek odpravili na jamo prenočit, da se zbudimo bližje našim plezalnim ciljem. Čeprav se je, tako kot po navadi, ta strateška poteza razblinila, saj ob dobri družbi, čudovitem ambientu in pivu mize nikakor ne želiš zapustiti (pre)hitro. PeRo in Mateja sta se že v petek zvečer ogrela v Krofički, ostali pa smo kovali načrte za soboto. Tako sva se z Miranom podala v lepo kombinacijo smeri Delfin-Zmaj, Mitja in Matej v Ogrin-Omersa, Peter in Mateja pa z Gregatom in Jernejem v lepe smeri, ki jih ponuja stena Krofičke.

Po uspešno zaključenem plezanju smo si ob pivu pripovedovali kaj vse smo doživeli v smereh in se dogovarjali za nedeljo. Jaz sem žal moral tabor zapustiti že v soboto zvečer, ampak z zelo lepo smerjo v nahrbtniku. Ostal sem še toliko, da so se formirale naveze za naslednji dan.  Matej in Mateja sta se odločila za Herletovo v Ojstrici, PeRo in Šumi pa za Brankino in Garfilda v Krofički. S tem smo zaokrožili plezalni tabor na Jami.

Gašper