V torek in sredo smo plezali slapove v Italiji. Jaz sem že bil tam, Tomo, Jager, PeRo in Mateja pa so prišli v torek zvečer in smo šli še ponoči splezat slap Sunntaplotz pri Toblachu. Ker smo vsi razen Tomota slap poznali že od lani, smo bili hitro čez. V sredo zjutraj smo se (potem, ko so me najprej pozabili pobrati) odpeljali v Colfosco. V lepem in ne premrzlem vremenu (razen za Matejo) smo splezali slapove Schwert des Damokles, Nur fur Wenige in Welle auf Welle. Ambient okoliških gora je zelo lep, gora nasproti slapov Sass da Ciampac pa nas je vse spominjala na Tofano di Rozes. Malo naprej od teh slapov so še štirje drugi, ki pa smo si jih pustili za naslednjič. 

Matej

Kot že veleva tradicija, smo se tudi letos konec oktobra odpravili proti jugu v Paklenico. Sončka tokrat ni primanjkovalo, tako da nas je 13 članov odseka uživalo v odlični pakleniški skali in obmorskem ambientu. Več pa naj povejo slike...

Pretekli konec tedna smo izvedli plezalni tabor v KSA in sicer v Klemenči peči, Planjavi in Staničevem vrhu. Tabora se je udeležilo 9 članov, več pa v slikah...

V tretjem poizkusu nam je letos uspelo izpeljati tabor v Cortini. Kljub slabši vremenski napovedi so se štirje odpravili v četrtek popoldan, Tomo je bil že tam, pet pa nas je šlo v petek zjutraj. Ko smo postavili šotore, smo se odpravili na prelaz Falzarego. Porazdelili smo se v naveze in odšli vsak pod svojo smer, kjer pa nas je na prvih štantih pregnal dež, ki je tekel v potokih čez steno. Ko je prenehalo deževati se je skala hitro posušila, zato smo šli nazaj in splezali smeri. Četrtkovo ekipo pa je dež zmočil visoko v steni TofanediRozes. V soboto smo plezali nad in pod Falzaregom ter v CinqueTorri. Čez dan je vreme zdržalo, po vrnitvi v kamp pa se je za kratek čas razbesnela nevihta, ki pa razen reševanja Tomotove ponjave ni povzročila večjih težav, tako da smo potem, ko je le še dež padal, skuhali večerjo in se družili ob pijači. V nedeljo zjutraj pospravimo šotore in se odločimo za plezanje v CinqueTorri, kombi ekipa pa v LastoidiFormin nad PassoGiau. V lepem vremenu plezanje hitro mine in tako na parkirišču naredimo kratko analizo ter se odpravimo domov.

Povzamem lahko, da je kljub ne najboljši vremenski napovedi tabor uspel v prijetni družbi in predvsem pozitivni energiji, ki je vladala. Udeležilo se ga je 10 plezalcev in pridružena članica, tako da smo splezali kar nekaj smeri in se vsi srečno vrnili domov. Bili smo navdušeni nad kakovostjo skale (predvsem kako hitro se posuši) in dolomitskim ambientom. Kako je izgledalo pa v galeriji...

Matej