Peter Robič (AO Grmada) in Gregor Knez (AO Matica) v Spodnjem in Zgornjem Ledinskem slapu.

Z Gregorjem sva se spoznala pred približno šestimi leti, ko sva še kot tečajnika plezala na plastiki v športni dvorani v Sevnici.
Srečevala sva se po plezališčih in se dogovarjala za plezanje; nazadnje pred kratkim v Tamarju, kjer sva se končno navezala in splezala kratek slap.

To morva kmalu ponovit, sva si rekla; in res, zadnji dan v januarju se odločiva za Ledinca na Jezerskem. Zaradi snega sva z avtom prišla le do zadnje kmetije in od tam nadaljevala peš. Do tovorne žičnice je šlo hitro, v pol ure, naprej pa ni bilo več gazi, tako da sva jo po Lovski poti utirala sama. Bližje kot sva bila slapu, več je bilo snega, tako da sva do vstopa potrebovala še dodatni dve uri. Odločila sva se da bova plezala brez nahrbtnikov in se na koncu spustila nazaj. Spodnji Ledinski slap je imel dovolj ledu, največjo težavo je pri plezanju predstavljal nalepljen sneg na ledu, ki je precej popestril zadevo, še posebej v vertikali. Po 2,5 ure nama je uspelo splezati na vrh prvega slapa. Spustila se je megla, začelo je močneje snežiti...a to naju ni ustavilo in sva seveda nadaljevala z gaženjem naprej in se po debeli uri le prebila do Zgornjega Ledinskega slapa. Težavnost je bila zaradi manjše naklonine manjša kot spodaj, tako da sva bila v eni uri oba na vrhu. Takoj sva pričela s spusti; na dotrajana sidrišča, ledni stebriček, abalake... V dobri uri sva bila pri nahrbtnikih, si privoščila čaj in sendvič, pospravila opremo in se odpravila v dolino. Pot navzdol ni bila naporna, tako da sva se še pred temo odpeljala proti domu.

Celotna tura je bila fizično in psihično precej naporna, vendar sva oba zelo uživala v neokrnjeni naravi in miru, visoko med gorami.

                                                                                                                                                                                                        PeRo

Tokrat sva šla "talarje" razbijat stran od udobja domačega doma ali božiček nama je prinesel led.

Nastanjena sva bila v apartmajih HoferHof, ki so bili odlično izhodišče za najine plezalne cilje. Na tem mestu zahvala načelniku Mateju Arlu za informacije in pomoč pri logistiki.

Razmere so bile odlične, tako da je vsaj eden od naveze vriskal, temperatura ravno pravšnja, navez v slapih pa ravno dovolj, da smo se uspešno razporedili po linijah in izmenjali mnenja. 

Kakor je bilo opaziti sva bila edina Slovenca in sva nedvomno
izstopala med plazalci z improvizirano izdelavo kaveljčka za abalaka, številom preplezanih slapov ter vrste naveze.

Srečno in varno v 2019,

Leon in Maja!

V nedeljo (16.12.2018) je pod okriljem AO Grmada Celje potekal tečaj drajtulinga v Mlakah, ki ga je vodil Peter Robič. Pridružili so se tudi mlajši člani AO Matica Celje.

Nekateri so se prvič spoznali s tem načinom plezanja, drugi pa so lahko pod budnim očesom izkušenih članov dodatno izpilili tehniko.

Prisotnih je bilo 21 znanja željnih. Večina se je udeležila tudi družabnega dela, ki je sledil tečaju.

Za tako aktiven odsek kot je naš, se spodobi, da se ob koncu sezone skupaj še enkrat poveselimo ;)

Zbirno mesto je bila planinska koča na Grohotu. Po jutranji (bolj dopoldanski) kavici se nas je večina odpravila proti vrhu Raduhe. Štirje najbolj pridni pa so šli plezat v severno steno Male Raduhe. Maja in Leon sta plezala ZZ, Marko in Marko pa Zagorčevo (in naslednji dan še Kamin pri Durcah). Zvečer smo se vsi skupaj zopet srečali na koči, kjer smo se zabavali do jutranjih ur!

Dvakrat se obrneš in je leto naokrog. 

Z vpisom novih tečajnikov v alpinistično šolo smo se tudi prejšnje generacije zavedele, da bo potrebno vse naučeno potrditi, ponoviti in preizkusiti. 

Zbrali smo se v torek 16.10.2018 v prostorih PD Grmada in odpisali pisne preizkuse in zbrali smo se še enkrat v nedeljo, 21.10.2018, na Pečovniški koči nad Celjem na praktičnem izpitnem delu.

Nedeljski dan je bil meglen, mrzel, vetroven in deževen. V gostoljubju Pečovniške koče smo razmišljali ali bi sploh šli v skalo ali bi pa bi manevre raje opravljali na suhem pod kozolcem tamkajšnje koče.

Veseli me, da smo na komando odšli globlje v gozd v skalo, saj je vse skupaj izpadlo bolj pristno. Nekje na pol poti opravljanja preizkusov nas je celo obiskalo sonce in vztrajalo z nami do konca.

Praktični del je vseboval: športno plezanje, formiranje naveze in plezanje, spust po poškodovani vrvi, samoreševanje ter reševanje padlega in obvladovanje vozlov ter sidrišč.

Minuli preizkusi za nikogar niso končno dokončni - opravljeni ali ne, situacije v gorskem svetu ali pa v življenju so nepredvidljive in variabilne. Premica učenja se nadaljuje, saj prihaja zima in z njo zimska, ledna in ledeniška tehnika. Če bo letošnja zima kaj podobna pretekli, pa bo potrebno nabrati tudi ogromno kondicije za gaženje v izvidnice. 

V imenu vseh udeležencev velika zahvala vsem glavnim akterjem AO Grmada Celje za vzpodbudo, podano znanje, napotke, marsikdaj pa tudi nesamoumevno potrpežljivost.

Maja